<< Gymnosporangium clavariiforme, brinov ščetinec | Gobe | Gyrodon lividus, navadni jelšar >>
Gymnosporángium sabinaé (Dicks.) G. Winter (1848)
Rod: Gymnosporangium - ščetinci
ZNAČILNOST: nevarna parazitska gliva raste na dveh različnih gostiteljih in sicer je poletni gostitelj hruška (Pyrus), zimski gostitelj pa smrdljivi brin (Juniperus sabina), na hruškah raste na spodnjih straneh listov in rastni cikel začne s svojim micelijem, ki napade celice gostiteljske rastline, ta pa reagira tako, da tvori žolčasto snov, na površini katere nato nastane nabrekli rumeno do oranžno želatinast plod (imenovan aecia, pri brinih pa telia), ki je ščetinaste oblike in sprošča trose (imenovane aeciospore, pri brinih pa teliospore), katere veter raznaša po zraku ter uničujoče okuži okoliška drevesa do razdalje 6 km. Nevarna bolezen povzroča na listih rumeno-oranžne pege, ki sčasoma postanejo svetlo rdeče in brez zdravljenja drevo povsem uničijo, zato je najbolj neposreden način zatiranja iztrebljanje brinov ob hruškah. Trosnjak se zaradi rjasto rjave barve imenuje tudi hruševa rja ali hruškova rešetkasta rja.
TROSNJAK: sprva do 2 mm visok in do 0.5 mm debel, kasneje nabrekne do dolžine 1-2 cm, mesnat in valjast, sprva je podoben kroglici ali mehurčku (aeciju) in kasneje majhni ščetini (vretenasti zateklini, podobni odebeljeni igli), ki štrli pokonci in je proti vrhu rahlo koničasta, v vlažnem stanju se ščetine razširijo oz. nabreknejo in postanejo rahlo žlebaste, v suhem stanju pa se posušijo in so elastične, rumeno oranžne barve (in včasih se od daleč zdi, kot da drevo gori) ali samo oranžni, lahko so tudi oranžno rjavi ali rjasto rjavi, vlažen rumenkasto rjav, vršički so nekoliko tanjši, stari so rjasto rjavi do temno rjavi, površina je hrapava, konsistenca je želatinasta.
TROSOVNICA: je na zunanji površini želatinaste glive, trosi so v drobnih cevkah, gliva je polna dvoceličnih trosov, ob prvih ugodnih poletnih deževjih se ustvarijo bazidiji, ki se razdelijo na 4 celice, od katerih vsaka ustvari bazidiosporo, ki jo veter razprši po okolici.
BET: ga nima, gliva je priraščena na rastlino (na liste drevesa).
MESO: oranžno, ima želatinasto in viskozno konsistenco, elastično, mehko, brez posebnega vonja in okusa.
TROSI: 20-30 x 38-40 μm, elipsoidni, v ščetinastih trosnjakih so snopiči dvoceličnih trosov z dolgimi peclji (en tros je iz dveh celic, ki sta spojeni na sredini oz. razmejeni z ločilno steno), na katerih nastanejo bazidiji z bazidiosporami, vsaka od 2 celic ima 2 kalilni pori blizu ločilne stene, trosni prah je bele barve.
RASTIŠČE: parazitska gliva uspeva na listih hruškovih dreves, skupinsko s po več tesno skupaj združenimi pokončnimi ščetinami, ki se lahko po dolžini razrastejo po listih dreves, na hruškah raste poleti, lahko tudi prezimi na hruškah, redek.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Bojan Rot.
SINONIMI: Aecidium cancellatum Pers. ex J.F. Gmel. (1792), Cancellaria pyri Sowerby (1810), Gymnosporangium fuscum DC. (1805), Lycoperdon cancellatum O.F. Müll. (1777), Podisoma juniperi-sabinae Fr. (1832), Puccinia juniperi Pers. (1794), Roestelia cancellata (Pers. ex J.F. Gmel.) Rebent. (1804), Roestelia cancellata f. spermatigera Bail (1856), Tremella clavariiformis ? digitata (Hoffm.) Pers. [as 'clavariaeformis'] (1801), Tremella digitata Hoffm. (1787), Tremella fusca DC. (1806), Tremella sabinae Dicks. (1785)
Priprava opisa: Miro Šerod
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1101
